Že nekaj časa sem se ubadal z idejo, da razdelim svojih 30 let (znanja in izkušenj) na področju razvoja in implementacije informacijskih sistemov v manjša in srednja podjetja z širšo javnostjo. Za mano je torej več desetletij nabranih izkušenj v enem manjšem, a zelo uspešnem podjetju, kjer smo se ukvarjali z razvojem in implementacijo ter vzdrževanje informacijskih sistemov. Pretežno je bil fokus na manjša in srednje velika podjetja, locirana v Sloveniji (in tudi širše, predvsem področje bivše Jugoslavije). Kot vsa druga (podobna in konkurenčna podjetja), smo se tudi sami fokusirali večinoma na to, da bomo rešitev prodali in jo čimprej/čimbolj enostavno vzpostavili. Pošteno; za to smo tudi bili konec-koncev plačani. Kot večina izvajalcev informacijskih rešitev smo se zgolj fokusirali na problem, ga analizirali, prečesali do potankosti, pripravili rešitev in jo stranki predstavili. In v veliki večini primerov tudi uspešno vzpostavili. In potem vzdrževali. Načeloma je bilo – to tudi za stranko dovolj. Nismo pa se karkoli posvečali ostalim “izzivom” (da ne rečem – problemom). Ali bo ta rešitev zadovoljiva za celotno podjetje ali bo reševala samo parcialni problem? Bo možno rešitev povezati z ostalimi rešitvami? Kaj bo z implementirano rešitvijo čez 3 leta? Bo še vzdržna, če se bo podjetje med tem spreminjalo? Jo bo potrebno spreminjati, nadgrajevati? In podobno... Skratka – fokus je bil na trenutni problem, na trenutno rešitev.
Po 28 letih sem spremenil »tabor«. Iz ponudnika informacijskih rešitev sem presedlal na stran naročnika informacijskih rešitev. Torej – iz dobavitelja sem prešel na stran kupca. In tukaj sem se tudi prvič srečal z različnimi izzivi, s katerimi se verjetno srečujete danes naročniki. Kako najti pravega izvajalca za posamezno področje? Ali ohraniti obstoječega izvajalca in z njim korakati v prihodnost ali se odločiti za nekaj popolnoma novega, (interno) nepreverjenega, ampak perspektivnega? Kje dobiti prave informacije o pravih rešitvah? To je bila samo ena izmed zagat, ki sem jo okusil na lastni koži. Stare veze so seveda bile dobrodošle in so mi kar krepko pomagale, da sem našel pravega izvajalca (iskali smo nekoga za razvoj enega posebnega sistema za spremljanje proizvodnje). In takrat sem se zamislil... Postavil sem se v kožo enega podjetnika, ki si želi informatizirati svoj poslovni proces, si olajšati delo, se »digitalizirati«. In to za »pošten denar«. Kako sploh začeti? Če nima v hiši lastnega informatika in je v bistvu prepuščen sam sebi – kje dobiti ustrezne informacije? Kako biti siguren, da ne bodo »pametni svetovalci« preusmerili vodo na svoj mlin?
Predvsem pa sem se začel spraševati tudi o eni zadevi, ki je – kot informatik – nisem bil navajen... Začel sem razmišljati o CELOVITOSTI rešitev. Ne samo o delnem reševanju enega področja, ki bi ga informatika zajela, ampak o vplivu na CELOTNO DELOVANJE podjetja; pred, med in po tem, ko se določena rešitev vpelje v podjetje. In to je bila osnova, na kateri sem začel graditi neke vrste »skelet«, ki bi naj pojasnil vpliv informacijske rešitve na celotno podjejte. Pa ne samo to; hkrati sem začel tudi opisovati smer gibanja informacijskih rešitev v podjetju v naslednjem obdobju in zbirati informacije, kaj bodo le-te prinesle podjetju oz. kako bodo le-te same po sebi vplivale na delovanja podjetja. Takrat nisem niti približno slutil, da sem začel skozi dokumentacijo nabirati ideje za neko dolgoročno vizijo podjetja. Kasneje so mi povedali, da je bil to prvi in pravi zametek digitalne strategije. 😊
Na drugi strani pa so se začele pojavljati informacije na temo digitalizacije. Na veliko se je govorilo o tem, da bo/je digitalizacija perspektiva za vsa podjetja. Da bodo podjetja, ki imajo zasnovo na digitalni platformi in so sposobna uvesti digitalne rešitve v svoje poslovanje, dobila perspektivno veliko konkurenčno prednost oz. se bodo obdržala na trgu; ostali pa bodo nekaj časa kljubovali valovom, na to pa jih bo odnesel »usodni val«… Večina (in tudi sam) sem digitalizacijo razumel le iz vidika uvajanja novih informacijskih tehnologij, ki bodo perspektivno pomenila, da bodo podjetja delovala »brez papirja«. Torej – informatika in digitalizacija sta bila iz mojega vidika eno te isto.
Nato pa sem preko enega avstrijskega poslovnega partnerja doživel zelo zanimivo praktično izkušnjo, saj je podjetje (srednje velikosti) začelo »uradno« in »formalno« t.i. digitalno preobrazbo. Uradno so v podjetju najavili projekt, ki bo začel dolgoročno transformacijo podjetja v digitalno podjetje. Projekt bi naj trajal 3 leta, rezultat tega bi pa bil, da bo podjetje dobilo osnovo za vzpostavitev digitalnega poslovanja. Torej – začeli so z investicijami, namenjenim, da se vzpostavi ustrezna platforma, na kateri bo podjetje lahko začelo uvajati digitalno poslovanje. Ker smo (kot podjetje) z tem poslovnim partnerjem zelo povezani, so nam najavili tudi »spremembe«, ki se nas bodo dotaknile v kratkoročnem obdobju. In zato me je začelo intenzivno zanimati, kaj bo to najprej pomenilo za nas, pa tudi – kaj dejansko bodo počeli. Vodja projekta mi je na dolgo in široko razložil njihove načrte, predvsem pa mi je dal možnost, da se vključim – kot zunanji partner, ki ima izkušnje iz vpeljave informacijskih rešitev – v njihov interni projekt. Takrat sva z tem kolegom izoblikovala neke osnovne smernice, po katerih se bo njihovo podjetje digitaliziralo. Najprej smo naredili projektni načrt, ki je vseboval:
· Opis trenutne situacije
· Seznam informacijskih sistemov, ki so potrebni zamenjave oz. prenovitve
· Vpliv zamenjave sistemov na celotno podjetje (in kako bodo zaposleni vpeti v spremembe)
· Morebitne ali posledične vplive na zunanje poslovne partnerje (kupce, dobavitelje, kooperante)
· Možnosti, ki bodo uvajanja teh sprememb odprla v podjetju in
· Oceno finančne vrednosti teh sprememb (predvidena vrednost, koliko bo podjetje moralo investirati za uvedbo sprememb)
· Neke vrste časovnice (ali plan časovnih uvedb sprememb), po katerih bo podjetje uvajalo te spremembe
Nato pa smo začeli iskati ustrezne ponudnike, ki so bili »verodostojni« poslovni partnerji, preko katerih je podjetje začelo uvajati rešitve. Nekako smo dali vedno priložnost tistim, ki so bili že priznani kot »dobavitelji« podjetja; razen, če smo ugotovili, da tega ali enostavno ne razumejo ali ne morejo podpreti naših želja. Takrat smo poiskali novega dobavitelja. In tu sem začenjal razumevati kompleksnost te problematike… Kako presoditi, kdaj je dobavitelj pravi, kdaj vzeti nekaj novega, kako ga najti… Zame je bilo avstrijsko tržišče popolna neznanka in nisem imel nobenih pametnih informacij, na koga naj se sploh obrnem oz. kdo je tisti »PRAVI« dobavitelj. Vsak, s katerim smo imeli sestanek za posamezno temo, se je predstavil kot PRAVI… Zato smo uvedli neke vrste »vprašalnik«, po katerem smo se orientirali, da smo vzpostavili dobavitelje na isti imenovalec in se potem odločali med tistimi, ki so prišli v finalni izbor. Ko smo našli prave dobavitelje (vsaj iz našega razmišljanja), smo začeli z posameznimi spremembami procesov v podjetju. In zopet naleteli na nove probleme. Določeni vodje oddelkov niso razumeli sprememb, eni so bili »po defaultu« proti, pa tudi če so spremembe bile naravnane tako, da so jim znatno olajšali delo. Tak za hec – če bi take vodje poslušali, je podjetje bilo »optimalno« opremljeno in digitalizirano na vseh področjih 😊 V glavnem – ugotovili smo, da bomo zaposlenim zelo enostavno približali načrt digitalizacije, če jih obveščamo, jih vključimo kot aktivne soudeležence in predvsem, da jih dnevno obveščamo o tem, kaj jih čaka in kakšna so pričakovanja podjetja od vloge vsakega zaposlenega. Potem smo ugotovili, da rabimo koordinatorja, ki bo držal vse konce v svojih rokah in bo vez med oddelki v podjetju, hkrati pa bo dovolj »trden«, da ne bo podlegel internim opravičilom in »problemom zakaj ne«. Tu je ključno vlogo odigralo vodstvo; enega izmed sodelavcev na projektu je opredelilo kot brezkompromisnega vodjo projekta, kateri odgovarja direktno in samo vodstvu (lastniku).
Bolj kot so se nove rešitve uvajale v podjetja, bolj so se podjetju izkazovale možnosti, kaj bo lahko podjetje še izkoristilo, kaj je možno narediti, da bo rešitev še boljša, koristnejša, da bo efekt uvedbe rešitev čim boljši. In – ko bo rešitev delovala, kaj bo možno še narediti na ostalih segmentih. Ugotavljali smo, da se nam tu odpira zopet serija novih možnosti, sploh na segmentih, ki niso bila neposredno vključena v spremembe. Tako smo zaznavali celo vrsto novih priložnosti, ki so bile prej ali »skrite« v podjetju in niso naletele prava ušesa ali pa jih ni bilo možno izpolniti, ker ni bilo ustreznih rešitev za te.
Ko zdaj po vsem tem času pogledam nazaj, smo se dejansko že pred časom ukvarjali z pravo digitalizacijo; čeprav sem jo osebno sam razumel le skozi informatizacijo in vpeljavo informacijskih rešitev v podjetje.
In iz vsega tega sem prišel do sledečih zaključkov:
1. Da je digitalizacija dosti dosti širša zgodba, kot pa sama vpeljava informacijskih rešitev v podjetje
2. Da je digitalizacija podjetja zelo tesno povezana z informacijskimi rešitvami in da temelji na njih v veliki večini primerov
3. Da je pomen digitalizacije v podjetjih izredno velik in da bo digitalizacija zajela tako vse zaposlene v podjetju kot tudi vse segmente poslovanja
4. Da bodo zaposlenih, v kolikor ne bo pravilnega pristopa, doživljali stres ob najavi sprememb, bodo proti spremembam in bodo ovira pri razvoju le-teh
5. In da bodo podjetja imela kar precej težav z tem, če ne bodo pravilno oblikovala idejo o vpeljavi rešitev v podjetje in bodo rabile prave izvajalce za to, da se te rešitve na pravilen način tudi vpeljejo v podjetja.
In to je bil ključni trenutek, kjer sem sklenil, da bom vzpostavil neko »platformo« v obliki izmenjave idej, zamisli, izkušenj, pa tudi pomagal na nek način vzpostaviti kontakt med naročnikom in PRAVIM izvajalcem za njihove rešitve. To je ideja portala DIGITAL-INFO. Na tem spletnem mestu si želim, da bodo našli prave informacije tisti, ki iščejo vsebino za digitalno transformacijo podjetja, da bo le-ta enostavna, preprosta, razumljiva in predvsem, da bo izvirala iz prakse. Na drugi strani bi želel, da se pojavijo na tem mestu tudi izvajalci in se predstavijo ter ponudijo praktične rešitve za posamezna področja. Smatram, da je dovolj »časa in prostora« za vse izvajalce; čeprav so v neki obliki konkurenti, se po drugi strani tudi srečujejo na različnih projektih in sodelujejo.
Resnično si želim, da sem uspel s tem portalom oblikovati neko mesto, kjer bodo dostopne informacije iz prakse in bodo pomagale naročnikom najti prave izvajalce ter definirati pravilne vsebine, na drugi strani pa pomagale izvajalcem najti primerne naročnike.
Saj veste – kot pravi stara modrost – le pametni ljudje se lahko zmenijo pametne stvari. In če se pametno zmenimo – bo za vse dovolj.
S spoštovanjem!
Sestavil: Darko Toplak