Z preprostimi besedami povedano, je digitalizacija uporaba novih tehnologij v pri obstoječem poslovanju. Ali pa raje povejmo kar – uporaba novih tehnologij v življenju. Zelo težko namreč omejimo, da je digitalizacija uporabljiva samo v poslovanju nekega podjetja. Gre za to, da je digitalizacija posegla v celotno naše življenje in jo uporabljamo na vsakem koraku (in se mogoče celo tega niti dobro ne zavedamo). Z besedo digitalizacija so zajeti torej izrazi novih tehnologij, ki jih poskušamo v podjetju pretvoriti v nekaj koristnega. Tako je govora tehnologijah, kot so IoT (Internet of things ali Internet stvari), AI (artificial intelligence ali umetna inteligenca), big data (velike količine podatkov, ki so dostopni o neki stvari), industrija 4.0, … (več o teh pojmih in izrazih ter praktični uporabi boste zvedeli skozi forume oz. Primere iz praks). Podjetja se pogosto ukvarjajo z digitalizacijo z namenom, da bi optimizirala svoje notranje poslovne procese (recimo temu - zmanjšala stroške ali povečala proizvodnjo). IN to tako, da ne želijo z vpeljavo novih tehnologij posegati v relacije z kupci, zunanjimi partnerji, ne želijo vključevati celotnega podjetja (fokus je samo na oddelke, ki novo tehnološko rešitev uporabljajo) ali da bi razmišljala o tem, ali uporaba novih tehnologij lahko omogoči tudi nove vire prihodkov, nove produkte, nove storitve. V kolikor pa se podjetje odloči, da bo nove tehnološke rešitve (=digitalne rešitve) začela povezovati tako z notranjimi procesi kot tudi z procesi, ki se tičejo “zunanjih” relacij (z partnerji, kupci, dobavitelji, kooperanti), pa že govorimo o digitalnem poslovanju. V primeru, da podjetje uvaja digitalno poslovanje, bo začelo razmišljati drugače; začelo bo povezovati digitalne rešitve z kupci, z namenom, da kupca čimbolj spozna, mu omogoči “udobno” poslovanje, pogosto celo tako, da ga na nek način poveže v svoje notranje procese (kupec lahko sam naroča, spremlja svoja naročila, preko raznih tehnologij lahko sugerira izboljšave pri proizvodnji itd). S tem mu omogoči boljšo izkušnjo pri poslovanju (customer experience ali izkušnja kupca) in ga tako še bolj poveže z podjetjem. Zavedajmo se namreč, da je obstoječega kupca velikokrat težje zadržati v podjetju kot pa najti novega kupca. Hkrati se z uvedbo digitalnega poslovanja odpre podjetju serija novih opcij, zmožnosti in priložnosti. Podjetje mora v tem primeru le-te prepoznati in jih izkoristiti – zopet z namenom, da si olajša notranje poslovne procese in/ali da obstoječim kupcem (in tudi novim) ponudi nove storitve, nove produkte, nove rešitve. Podatki, ki jih zbirajo podjetja preko novih tehnologij, postajajo čedalje “manj pomembni”. Zbrati podatke in jih shraniti, dan-danes ne predstavlja več nobene “umetnosti”. Pravo “zlato” pa predstavlja njihova uporabna vrednost. Zato je pomemben del digitalizacije podjetja povezan z podatki in njihovo vrednostjo. Takšna uvedba novih tehnologij (=digitalizacije) v poslovanje podjetja tvori prav poseben proces, s katerim se podjetje sooča. Pravimo, da se digitalno preobraža ali je na poti digitalne transformacije. Takšen način preobrazbe je pogosto izredno naporen, saj predstavlja velike in korenite spremembe v podjetju in to na večini področjih. Zaposleni, ki se temu procesu ne morejo izogniti, bodo postali pomemben del tega procesa. Zato se bo podjetje moralo posvetiti njim, z namenom, da se vključijo kot pomemben člen tega procesa, pa tudi z namenom, da se zmanjša “stres”, ki jih takšne spremembe povzročajo (pogosto je prisoten strah, da bo digitalizacija zmanjšala število zaposlenih). Glede na to, da se v podjetju na ta način tvori ena sinhrono delujoče okolje (zaposleni, procesi, stroji, tehnologije), lahko govorimo o splošni digitalni kulturi. V to so vpeti tako zaposleni, kot tudi zunanjih poslovni partnerji (praviloma kupci). Večji je nivo uporabe digitalnih rešitev, večja obstaja nevarnost in odvisnost podjetja od teh rešitev. In večja je možnost, da bo lahko šlo tudi nekaj narobe. To področje pokriva področje kibernetske varnosti, ki poskuša odkriti morebitne luknje v informacijskih sistemih in zvišati nivo varnosti. In odgovoriti na serijo drugih vprašanj, ki so povezane z morebitnim nedelovanjem rešitev (med ostalim tudi to, kako dolgo bi podjetje rabilo, da se ponovno vzpostavi, če pride do popolnega izpada delujočih digitalnih rešitev).
Vse opisano tvori torej osnovo za digitalizacijo podjetja; pa tudi če malce razširimo razmišljanje - dejansko pomeni to digitalizacijo našega življenja.